1.1 Mesto kretanja

Ali je pomembno, kje naredimo kretnjo? Poglejmo. Primerjajmo par kretenj, ki ju odkretamo na telesu – telesnih kretenj.

Kretnji SLIŠEČ in KISEL sta odkretani z isto obliko dlani, istim gibanjem in isto usmerjenostjo. Razlikujeta se le po mestu kretanja: kretnja SLIŠEČ je odkretana na ušesu, KISEL pa na kotičku ust. Kaj pomenita lokaciji uho in kotiček ust? Morda na prvi pogled izgleda, kot da je uho povezano s pomenom slišati in kotiček ust s pomenom okušati. Vendar na kotičku ust kretamo tudi NATANČEN in OREH, čeprav te kretnje nimajo skupnega pomena. Mesto kretanja torej nima sistematičnega pomena. Vendar pa pomen spreminja: če spremenimo mesto kretanja iz ušesa na kotiček ust in ne spremenimo nič drugega, se spremeni pomen kretnje – namesto SLIŠEČ dobim KISEL.
Najmanjši del kretnje, ki nima pomena, vendar spreminja pomen, imenujemo 'razlikovalna oznaka'.
Ste opazili, kako raziskujemo razlikovalne oznake oziroma kako določimo, kaj je razlikovalna oznaka in kaj ne? Izberemo dve kretnji, ki se razlikujeta le v eni od petih oznak: obliki dlani, mestu kretanja, gibanju, usmerjenosti ali mimiki. Če raziskujemo mesto kretanja, potem izberemo dve kretnji, ki imata enako obliko dlani, enako gibanje, enako usmerjenost in enako mimiko -- razlikujeta pa se le v mestu kretanja. Tak par kretenj imenujemo minimalni par.
Vas zanima, kako uporabljamo minimalne pare? Poglejmo si primere primerjalnih parov še za obliko dlani in gibanje.
Kretnji OREH1 in PIŠKOT imata isto mesto kretanja (kotiček ust) isto gibanje (rotacijo) in isto usmerjenost (proti telesu).
Kaj je razlika med kretnjama OREH1 in PIŠKOT? Oblika dlani. Ali posamezna oblika dlani 'c' oziroma 'f' nosi pomen? Ne. Vendar pa spremeni pomen: iz kretnje OREH1 nastane kretnja PIŠKOT. Torej sta obliki dlani 'c' oziroma 'f' razlikovalni oznaki.
Kretnji NAVIJATI in RAZBURITI.SE imata isto obliko dlani (pest), isto mesto kretanja (nevtralni kretalni prostor) in isto usmerjenost (glavna in pomožna roka sta usmerjeni druga proti drugi).
Kaj je razlika med kretnjama NAVIJATI in RAZBURITI.SE? Gibanje. Ali posamezno gibanje brez rotacije zapestja oziroma z rotacijo zapestja nosi pomen? Ne. Vendar pa spremeni pomen: iz kretnje NAVIJATI nastane kretnja RAZBURITI.SE. Torej sta gibanji brez rotacije zapestja oziroma z rotacijo zapestja razlikovalni oznaki.
Sedaj pa se vrnimo k mestu kretanja. Videli smo, da sprememba mesta kretanja za 10 centimetrov (na primer iz ušesa do kotička ust), spremeni pomen: namesto kretnje SLIŠEČ dobimo kretnjo KISEL. To je značilnost kretenj, ki so odkretane na telesu. Telesne kretnje imajo stalno mesto kretanja: zapomniti si ga moramo skupaj z obliko dlani, gibanjem, usmeritvijo in mimiko. Kaj pa kretnje, ki niso odkretane na telesu?
Oglejmo si par kretenj, ki ju odkretamo v prostoru ('prostorskih kretenj') in poskusimo za 10 centimetrov spremeniti mesto kretanja še kretnjam KNJIGA in MIZA.
Pomen se ne spremeni. Prostorske kretnje nimajo stalnega mesta kretanja. Če jih odkretamo brez stavka, jih postavimo v nevtralni kretalni prostor. V stavku pa njihov kretalni prostor določimo: glede na njihovo dejansko mesto (če se nahajajo v istem prostoru z mano) ali poljubno (če se ne nahajajo v istem prostoru z mano).
Ko v eni situaciji določim mesto kretanja prostorske kretnje, ga ne smem več spreminjati, pa tudi drugih kretenj ne smem umeščati v ta prostor, saj je že zaseden.
Pozor! Mesto kretanja prostorskih kretenj v slovenskem znakovnem jeziku uporabljamo za izražanje ujemanja. Ujemanju je posvečen sklop 3.
Razložili smo, kako uporabljamo mesto kretanja, v naslednjem posnetku pa bomo pojasnili obliko dlani.

Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.