Zasvojenost s stresom in prosjačenje za ljubezen

Odvisnost od stresa in potreba po zavrženosti

Prav tako strah pred izgubo ljubljenega človeka povzroči, da nismo to, kar v resnici smo
Strah pred izgubo ljubezni in občutek, da si ne zaslužimo ljubezni, nas dela ponižne, dovoljujemo, da drugi hodijo po nas, postanemo predpražniki. Strah pred izgubo ljubljenega človeka lahko povzroči bolestno ljubosumnost. V vsakem primeru se ujamemo v odvisni odnos, kjer je eden mučitelj in tlačitelj, drugi pa žrtev. In to ni ljubezen – to je samo strah pod krinko ljubezni. Spoštovanje je temelj ljubezni. Če je v odnosu spoštovanje, vlada mir.

Moj največji strah je bil, da bi živela brez partnerja, da bi bila sama. In ker nam življenje ponudi priložnosti, da zrastemo, sem tudi sama dobila lekcijo.

Prva leta zakona sem vse naredila za srečen zakon. Bila sem ženska, ki ljubi preveč. Vse sem dovolila, vse sem potrpela, z vsem sem se strinjala. To moje obnašanje je bilo samo odraz tega, da sebe nisem imela dovolj rada. Sebe sem postavila na zadnje mesto, sama sebi sem govorila: »Potrpi, samo, da bo mir v hiši.« Ko bi bil čas, da bi govorila o svojih čustvih, sem tiho ihtela v postelji in skrivala svoja čustva. Tudi, ko sem možu kaj rekla, me je zavrnil: »Ti si preobčutljiva. Vse vzameš zares.« In ko ta stavek slišiš večkrat, prideš do zaključka, da je res nekaj narobe s teboj.
Šele kasneje, ko sem začela ponavljati trditev »Rada se imam in se cenim«, sem začela govoriti o svojih čustvih.

Spomnim se neke tople poletne noči. Z možem sva sedela na balkonu in pila vino. Pogum, da sem začela govoriti o vseh stvareh, dogodkih, besedah, ki so me prizadele, sem črpala iz odločitve, da tako ne morem več živeti. Ni me bilo več strah – tudi, če zaradi tega greva narazen. Govorila sem, jokala, dovolila, da se je bolečina izrazila.

Moj mož je sedel z odprtimi usti in poslušal. Edino stvar, kar mi je rekel: »Nisem imel pojma, da sem te tolikokrat prizadel. Zakaj nisi nič rekla? Zakaj si vse to držala v sebi? Oprosti mi.« Najin odnos se je izboljšal za nekaj let …

Kako naj ljudje okoli nas vedo, kaj nosimo v srcu? Strah pred izgubo je eden ob najhujših strahov. Strah pred izgubo nas oklene v primež in zaradi tega strahu ne naredimo nič.

Naj vam povem še eno zgodbo: Gospa je generacija mojih staršev – poznava se že leta in do mene ima materinski odnos. Nekoč sva šli na kavo in začela je govoriti o svojih težavah. Rekla je, da vsak večer vzame tablete za spanje, uporablja antidepresive, hodi k psihiatru ..., in vse to zaradi tega, ker je tako nesrečna v zakonu ... Kolena jo tako močno bolijo, da do stanovanja prestopa vsako stopnico posebej, njen obraz izraža kronično žalost, njene oči ... v njih ni veselja ...

Vsi vemo, da potlačena čustva povzročajo bolezen. Njena kolena izražajo prav strah pred tem, da bi v življenju naredila premik naprej …, in verjetno je sedaj že malo prepozno.

[terezijacimerman]

Minka hvala ti, zdaj sem se spomnila terapevtke, ki mi je pred 6mi leti rekla, koleno te boli, ker nočeš naprej.Seveda je takrat nisem razumela, zdaj vem o cem je govorila.